Starši se v vsakdanjih situacijah z otrokom znajdemo tudi pred vprašanji, ko otrok ne sodeluje, nas ne posluša, nas ne uboga, ravna proti pravilom, ki smo jih postavili, ne upošteva naše avtoritete. Takrat moramo ukrepati. Velikokrat nas popade jeza, ker postajamo nemočni. Ali je možno ukrepati brez zlorabe moči, brez kaznovanja, ali celo fizične zlorabe otroka?
Starši potrebujemo notranjo moč, s katero bomo lahko otroke varno vodili in se ustrezno odzivali na njihove potrebe. Od načinov, kako se starši v vsakdanjih domačih situacijah odzivamo otrokom, je odvisno oblikovanje otrokovih navad glede sprejemanja pravil, meja, avtoritete, na razvoj otrokove
samozavesti, podobe o sebi, na oblikovanje otrokovih socialnih veščin, na oblikovanje delovnih navad, tudi na oblikovanje samostojnosti in odgovornosti. Danes vemo, da je stik z otrokom in občutek varnosti pogoj za zdrav razvoj, in tudi za otrokovo motiviranost ter upoštevanje vzgojnih navodil.
Starši potrebujemo notranjo moč, s katero bomo lahko otroke varno vodili in se ustrezno odzivali na njihove potrebe. Od načinov, kako se starši v vsakdanjih domačih situacijah odzivamo otrokom, je odvisno oblikovanje otrokovih navad glede sprejemanja pravil, meja, avtoritete, na razvoj otrokove
samozavesti, podobe o sebi, na oblikovanje otrokovih socialnih veščin, na oblikovanje delovnih navad, tudi na oblikovanje samostojnosti in odgovornosti. Danes vemo, da je stik z otrokom in občutek varnosti pogoj za zdrav razvoj, in tudi za otrokovo motiviranost ter upoštevanje vzgojnih navodil.
V različnih razvojnih obdobjih se moramo starši odzivati na različne otrokove razvojne potrebe,
največkrat se to dogaja v stresnih situacijah. Pri tem najraje uporabljamo načine vedenja, ki so nam
bili posredovani v naših primarnih družinah. V mnogih situacijah se partnerja ne strinjata in zaradi tega nastajajo napetosti, prepiri ali pa se en od partnerjev umakne in ne sodeluje.
največkrat se to dogaja v stresnih situacijah. Pri tem najraje uporabljamo načine vedenja, ki so nam
bili posredovani v naših primarnih družinah. V mnogih situacijah se partnerja ne strinjata in zaradi tega nastajajo napetosti, prepiri ali pa se en od partnerjev umakne in ne sodeluje.
Pri odnosu do otrok imamo različne pristope. Ali smo preveč zaskrbljeni in delamo stvari namesto
otroka? Ali smo prestrogi, otrok ne zmore in postajamo agresivni? Kako naj najdemo srednjo pot, med tem, da otroku pomagamo in mu hkrati omogočimo, da dobi svojo izkušnjo? Kaj je razlika med odločnostjo in zlorabo moči nad otrokom? Veliko je konkretnih situacij, nekatere so že kar tipične in jih poznajo v večini družin. Na predavanju bova prikazala nekaj ključnih primerov v otrokovem razvoju, možne zadrege in vzgojna nestrinjanja in nekaj načinov reševanja iz vsakdanjega družinskega življenja. |